ranocelnik
o ranocelnik
vse zgodbe o nas so okrnjene
okrušek sem
podrtija tiste hiše
kjer sem nekoč bil otrok
razsutje tistega neba
ki ni bilo brezbrižno
življenje
ko pride do kosti
in veliko uho
veliki jezik po ostanke
tvoje vpitje
tvoj šepet tvoj molk
in kletev
naj ne vidi moje solze …
in tako gre svet
ranocelnik
ki zmoreš nositi ta greh
brezmadežni meščanski kredo vpije
naj sam skrbi za svoje probleme!
kako hitro ga odplakne voda
potem ne zmore reči dober dan
kot da čaka sušo
ko vode več ne bo
le koža za kožo
in tih pripev
live and let die
Ranocelniku ni vseeno za moje rane, če izpolnjujem pogoje me ozdravi, če ne, pa moram prenašati posledice svojih početij...." in tako gre svet
ranocelnik
ki zmoreš nositi ta greh."
Iz napisane pesmi jasno zveni rešitev: Živi in pusti umreti. Od kod mi je le to znano?
Ranocelnik z veseljem nosi svoj greh, ve se, zakaj.
Lepo, domiselno!
Všeč mi je, lp, MILENA
razsutje tistega neba
ki ni bilo brezbrižno
življenje
Vau z zlatimi črkami
Hvala za
"o ranocelnik
vse zgodbe o nas so okrnjene
okrušek sem"...
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 19. 08. 2023 ob 00:01
- Prebrano 162 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 149.99
- Število ocen: 6