Prhli prst trenutka
Previdno tiplje v polmraku
Počasi se vnema netivo večera
Počasi mineva bližina med nama
Nemo sedim
Opazujem kako se ljubezen drobi
V puhlo drobtino
V prah se sesipa
Ostaja senca z veliko tišine
Pekoči drobci
Ki me stisnejo, zabolijo
Odbleski
Vsakdanjost
Ki se med preoblačenjem
Zagledajo v ogledalu
Mateja
vsak verz se dotakne z lepoto in hkrati bolečino
lp
pi
Mislim kot pi ... Toliko nežnosti v pesmi, ki jo piše bolečina.
Res je, bolečina kriči v tvoji pesmi, se stopnjuje z vsako vrstico in na vrhuncu spoznanje, da to niso trenutki, ampak stalnica, ki jo lahko, prekineš le z razbitjem ogledala, če upaš in zmoreš, četudi zakrvaviš, je vredno.
Lp, ajda
Hvala za komentar Ajda in vse dobro
Hvala za čarobni prah.
LpM
Prosim, in vse dobro ti želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!