Pred oknom zagledam neznani lik

kdo si

tiho sprašujem

skrije obraz pred menoj

jaz pa zaslišim neznosen vzklik

Ne glej me

lepo te prosim

ker kmalu me več ne bo

tvoj me pogled ubija

zato me ne glej

te prosim lepo

Odvrnem pogled od njega

mravljinci prešinejo moje telo

takšne podobo še videla nisem

kaj se dogaja

sprašujem nebo

Ni mi potrebno spraševati nikogar

kmalu zaslišim žalosten glas

jaz sem bitje s planeta nad vami

ne živim

ne vidim

ne ločujem vaš čas

Zame čas ne obstaja

mi dalje to bitje govori

jaz potujem od pekla do raja

zdaj sem prišel do vas

da vidim

kaj se na Zemlji godi

Nočem poznati nikogar

dalje razpleta misli svoje

 obrne obraz k meni

ter nežno prime za roke moje

Ne boj se moje podobe

in ne boj se moj'ga srca

v prsih pretaka se nekaj

kar nihče od vas ne pozna

Začudena gledam v to lice

ki naenkrat se blago mi zdi

ko prime me nežno za roke

se nekaj v meni zgodi

Postanem vesela in srečna

oči se bleščijo mi

on pa me nežno poboža

in  blago mi govori

Z menoj boš spoznala vesolje

peljal te bom med zvezde bleščeče

prosim

zaupaj mi

pozabi na Zemljo in vse nesreče

Skupaj stojiva na robu prepada

z roko me vleče za seboj

kmalu srce mi omaga

in vidim  prostrano nebo pred seboj

Zavem se

da sem konec spoznala

konec svoje poti

ne bom več sonca in zvezd  iskala

pristala bom sredi bleščečih luči

Milena