Iščem nekaj lepega,
da me popelje iz uval in vrtač.
Zemlja neizprosna, testiraš nas,
ki smo obnemeli.
Tavamo brez iskric drug mimo drugega, sključenih ramen.
Iščem nekaj lepega v improvizirani melodiji.
V spomin na nekdanjo vero,
ko bili smo bratu brat.
Ah, programirano človeštvo,
pozabilo je na milost in na največji dar.
Tina, lahko bi rekel, da skoraj isto čutim sam. iščem nekaj svetlega. oni dan me je pred vrati bloka ogovoril otrok s čistim, nedolžnim glasom, zdravo, kam greš in jeza, ki se je kuhala v meni je v hipu potihnila.
vse dobro,
m.
Pozdravljen, Miko... Mene zdravijo predvsem mir, tišina in izbrana glasba.
Bo bolje. Nič ni večno. Vsak dan je variacija.
Lepo bodi,
Tina
Čestitke k pesmi, ki si želi povezanosti ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!