iz razbitin
lezejo v misli in usta škorpijoni
nastavljaš dlani
da jih spustim vanje
izpod nohtov v svetlobo
razpadejo kot vampirji
prah odnese tvoj dah
iz molitve
v strahove
s kremplji v mojem hrbtu
ki rožljajo z verigami in me držijo
skrčeno vase
kot voda v led
da ne morem steči v strugo tvojih prsi
dokler me ne premakne odpuščanje
in sestopim z zrna svetlobe
iz razbitin ..., mislim, da razumem iz svoje izkušnje. in ne moremo naprej. in nočemo naprej.
nekega dne rečeš, dovolj je bilo in nisi se več pripravljen opravičevati. potem je bolje, da imaš za karto, za daleč od tod.
lp, draga pi,
m.
Poslano:
04. 08. 2023 ob 21:07
Spremenjeno:
04. 08. 2023 ob 22:29
pesem je zanimiva takrat, ko jo moraš in želiš večkrat prebrati, to se mi je pri tej pesmi zgodilo. Hromost lahko predstavlja tudi drugo, želeno stanje.
(skrčeno vase kot voda v led da ne morem steči v strugo tvojih prsi dokler me ne premakne odpuščanje in sestopim z zrna svetlobe),
pozitivno.
Dragi miko, je res tako, vendar si (mnogo prej) včasih še kdo lahko da priložnost, če ni osredotočen le nase in gluh za oproščanje.
Hvala ti in držimo pesti za nesrečne ljudi
pi
Poslano:
05. 08. 2023 ob 07:38
Spremenjeno:
05. 08. 2023 ob 07:41
dragi Svit, mora se premakniti in steči, življenje želi, da se premikamo - naprej.
Hvala, lp in srečno
pi
Dragi Caki, hvala, da si se tako poglobil in ujel lastno vkopanost in okno svetlobe pod podplatom.
lp in vse dobro
pi
upam, da ne boš kot jaz, srečala mladeniča s popolnoma opranimi možgani. nekdo to nenehno proizvaja. ne vem ali ima odpuščanje smisel pri takih stvareh. še prej bi bilo treba mladino pred tem zaščititi in razkrinkati njihove lastnike.
oprosti da težim. njihihov bog ni zmožen odpuščati. v tem je problem.
nisem dovolj spreten, da bi mladeniču ki je po svojem monologu zavrnil mojo roko ponujeno v pozdrav, še rekel oprosti, če sem te kdajkoli, kjerkoli v večnosti užalil.in za to gre, užaljeni so. namestu tega sem mu rekel, ti si en razvajeni pamž.
kje so njihovi očetje, pri vseh teh specialistih demagogije, tudi sami že tisočletja z vsemi sredstvi pripravljani in motivirani za vojno in nič drugega kot vojno.
ko je v križarski vojni, frančišek, odšel v nasprotni tabor in izpogajal mir, je njegov tabor to zavrnil, ker očitno ni večje strasti, kot je biti nor.
potem pa, veselo na delo.
vse je kot požar, ki kadar ne gori nad tlemi, gori pod zemljo, kjer ga ni mogoče gasiti. verska vojna.
lp, m
Silovita pesem, iz katere nisem mogel ubežati prebujanju v soočenje z lastno ohromelostjo v premnogih stvareh. Čestitke!
Milan Ž.
Hvala miko, za razmišljanje
a če biimeli vero kot gorčično seme ....
lp
pi
Najlepša hvala, Milan.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!