
Če bi vedel
kaj me čaka v prihodnosti
si ne bi drznil narediti ničesar,
nevedna radovednost pa me žene v neznano.
OJ, Breda, za tovrstno vednost je treba biti že visoko ozaveščen. Tako mnogi hodijo od enega "jasnovidca do drugega kartomana," ki jim seveda trosijo rožice, za plačilo, kakopak. Jaz intuitivno vem kaj me čaka, zato me ni strah, ne težav, ne smrti, ki je itak le oddih, kot so počitnice za šolarje in delovne ljudi, kajti skrivnost življenja je tako neznanska, da mi itak ne more biti predočena, torej grem počasi, korak za korakom, strpno, a odločno...Vse pravljice na tak ali drugačen način opisujejo avanturo življenja, ki jo otroci brezpogojno slutijo, ko pa odrastejo, mnogi le zamahnejo z roko, češ, to so pripovedke namesto dudke...
Svit,
se strinjam z napisanim in še bolj s tvojim komentarjem, sploh tistega dela, ki se nanaša na pravljice.
Blagor tistim, ki so v otroštvu bili deležni dovolj njihove prisotnosti, ki se zapiše
v mlado dušo, ko je še zelo dovzetna in potem se s to popotnico lahko
napaja do konca dni.
Pravljice so zakoreninjene v resnici, torej nekakšen ("gradbeni) načrt" duhovnega razvoja.
Lepo bodi pod ščitom modrosti RA.j.
OJ, Rajko, pravljice so na nek način mitološke zgodbe, ki opisujejo notranja stanja njihovih junakov. Odrasli večinoma "pozabijo" na svojega otroka s tem pa prezrejo nauk in pomen. Seveda je za kaj takega potrebna določena ozaveščenost, ki je pri mnogih očitno na dokaj nizki ravni.
Hvala za izrečeno.
mogoče je pa res bolje, da ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti ...
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, pozdravljen, če je človek manj duhovno razvit je bolje da nima vpogleda, ker bi ga vedenje kaj ga čaka ohromilo.
Hvala za dotik.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!