LEGATO
kasni jul opet guli kolena: navučen
na leto kao čipkana rukavica
u uglovima sobe, pejzaži u nežnoj
jednini senki, hladni herbarijumi srca
koje otvaraš crnim srpovima noktiju
kao jutarnju poštu i odsutne
prozore uz koje ako dovoljno dugo
ćutiš sam postaće
bliski dok vrtiš omiljenu šolju
ne nalazeći reči koje bi mogle
izvući te van, plodovi koje srpanj
ne deli sa tobom: maslačak, različak,
floks beskonačni arhiv zemlje
opšta mesta uz ivicu padine
zeleni zakoni vatre i tihi
legato koga izvodiš kasno
u sumrak
*legato (ital.:
povezano), muzička oznaka za strogo međusobno povezivanje tonova: prvi ton
zvuči sve dok ne nastupi idući.
Poslano:
25. 07. 2023 ob 08:57
Spremenjeno:
25. 07. 2023 ob 08:57
Jagoda,
Sviđa mi se taj legato, štoviše
plodovi koje srpanj
ne deli sa tobom: maslačak, različak,
floks beskonačni arhiv zemlje
ajde, uživaj u crvenilu i slatkoči svog imena
Igram klavir in čutim legato v tej pesmi ... lepo!
Hvala, Rajko Jerama, za komentar i lep utisak koji pesma ostavlja na Vas.
lp
Jagoda
Blago Vama, Nado - za sviranje na klaviru! Hvala na divnom komentaru :)
lp
Jagoda
Jagoda, hvala za povezano in zelo lepo poezijo ❤️
Lp,
Marija
Hvala, Marija, za lep utisak! :)
lp
Jagoda
Jagoda, zaključek pesmi je še posebej Legato:
legato koga izvodiš kasno u sumrak.
Lp Caki
Hvala za komentar i lepe reči, F2#Caki!
lp
Jagoda
Pesem samote, ki je polna; čeprav je le soba, okno, skodelica ... je v njej toliko čarobnosti - črni srpi nohtov, ki odpirajo herbarij srca ... hvala, ker oživljaš stvari na poseben način in čestitke k pesmi,
lp, Ana
Čestitke k podčrtanki, ki povezuje;
lp
Breda
Hvala, Ana, za komentar i podčrtanku! ❤️
lp
Jagoda
Hvala, draga Bredo, na pažnji! :*
lp
Jagoda
Hvala, Marko, na odličnom prevodu! :)
lp
Jagoda
Jagoda, v veselje in zadovoljstvo mi je se potapljati v tvoje verze : )
LP, Marko
Čestitke k tujejezični pesmi poletja 2023 z utemeljitvijo uredništva:
Kaj se zgodi v samotni sobi nekega negibnega julija? Podobe, ki jih niza pesnica, izstopajo od sten, se s kotov sprehajajo kot pejzaži u nežnoj / jednini senki. Zdi se, da izrekovalka le objema najljubšo skodelico in tiho zre v nedosegljive zunanje pokrajine, ko te začnejo prehajati tudi v prostor – in se v mislih spreminjajo v pomembna sporočila ... Hladni herbarijumi srca / koje otvaraš crnim srpovima noktiju / kao jutarnju poštu predstavljajo nekaj krhkega, skrivnostnega, kar je treba načeti počasi, z vso pozornostjo in prisotnostjo. Ta zapolnjuje samoto z neprekinjenim zrenjem v stvari, ki se zdijo vse bližje, postajajo podaljšek daljnega travnika, postuega s cvetljem - beskonačni arhiv zemlje - občutje živega. Dovolj ga je le priklicati – in že je tu. Čipke s sten, ki jih riše svetloba skozi oddaljena, a vse bližja okna, te misli obarvajo v zeleno. Pesem se zdi posebna oda samoti, preliva se skozi občudujoče nanizane podobe v enakomernih, navezujočih se verzih. V bralcih prebuja notranje pokrajine – zavemo se, da se jim premalo posvečamo. Uvidimo, da čuječnost spreminja osamljeno zrenje v razpiranje notranjih pokrajin, ki lahko negibnost naredijo znosno, polno, celo zelo barvito. (Ana P)
Na še veliko navdiha za pisanje!
Hvala, draga Ana, za ukazanu pažnju i izbor moje pesme za Pesmu leta '23, na stranom jeziku. Počastvovana sam i jako obradovana i komentarom, malim esejom. Srdačno, Jagoda
❤️
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 25. 07. 2023 ob 08:38
- Prebrano 897 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 283.5