ne sprenevedaj se, ljubezen
ko se priplaziš skozi vrata
le v plašč odeta
na vrvico pripeta
in lahkotno ležeš name
kot opeka
pod rjuho s pesmijo zadeta
gledaš kako vzhajam
kot češnja sem nabrekla
in v trebuščku se balon napihne
da ni več zraka
ko skrčim se v cvetni popek
in me oster meč preseka v socvetje mraka
cefra vsak list posebej
me prežveči
sprosti stopala
da padam
dozorevam
se v tebi spet rojevam
ko dotikaš se gozdov v meni
in predramiš žejo
hlastno in rjoveče
ko vališ se koprneče
v kamro mojih bokov