Nikdár soneta nisem napisala,
le kdo od lune verze pričakuje!
Saj pesnik vendar zanjo stihe kuje,
zdaj, ko ga muza je na čevelj dala.

Ne, nisem se še v pesmi razjokala,
saj vedno mi je prav zares vseeno,
če pevec z javkom zaleti se v steno.
Mu nisem in ne bom mu pomagala!

Še enkrat pravim, jaz sem Luna-skala.
Od mene naj poet ne pričakuje
da mu bom na ušesa šepetala ...

Kar sam naj svoje nore klamfe kuje.
Morda s svetlobo mu bom pomagala,
da v temi si srca ne poškoduje.

Lidija Brezavšček - kočijaž