trgneš se kao da si otkotrljan
sa svijetlim majskim vjetrom
niz padinu
čini ti se da si s ogrtačem
odlazio niz golu beskrajnu cestu
/jesu li nijemo saharskom pustinjom
nepoznata lica zastala/
znaš da je ostala lebdjeti snohvatica
oko plamena male svijeće
u drugom kadru koji kao da pita
koliko te ima u vremenu
u kojem se neznano negdje ulijeva
beskrajna bjelina ceste
u kojem ti vjetar raskopčava ogrtač
i drhtaj oka reže proziran prostor
na dvije polovice
Hvala, Zorane, i želim Ti ugodan i uspješan dan.
Poštovanje,
lmp
Hvala lijepa,
Dejane,
Svit,
Blanka!
Ugodan dan,
lpm
Kako veliko izreče lepote, ki jo nosi čas!
Grafit: Ali ti življenje vzame veliko časa?
Mirko znade način, da vreme živi u njemu, i tako
pobijediše vreme za uvijek.
Barem tako mi se čini , kad te čitam.
Lp R
Nada,
Rajko,
zadovoljstvo mi je naslutiti onu nit putem koje vas je dotakao moj uradak. Hvala na pažnji i reakciji.
Ugodan dan i srdačan pozdrav,
mp
Pesem, s katero smo tu in hkrati v sanjah; čas se razreže na dve polovici - zelo pomenljiv verz: koliko te je v tem času - znova so tu simbolne reči, ki družijo te pretekle / prividne / dozdevne prostore: plašč, plamen ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala na lijepim riječima o pjesmi.
Lp,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!