UTRINKI ROSNEGA JUTRA
Vstanem ob 4.15.
Nekaj utrinkov iz različnih kotov skicira tišino neba,
Či se primucka nazaj,
prižgem kadilo.
Lahko bi dodal, in to je vse, ker človeška tragedija tako hrešči v nebo, da se nič od tega več ne vidi.
Jaz sem mojo karmo že znucal, med prostitutkami, zvodniki in garjavimi psmi ni več Lovrencovih solz. Ampak je v redu, se ne pritožujem, ker vem o čem govoriš.
Lp
Stojan, Miko, pozdravljena, hvala za postanek in izrečeno.
Odlično, kako je tukaj perspektiva nočnega (utrinkujočega) neba tako široka. "Pocukrano nebo" dobi družbo satelitov, laježa, teme, zajca ... in sveče in kadila, ki se zdita glasnika vse bolj stalnih reči od nekaj mimobežnih utrinkov.
Čestitke,
H
Veliko pesmi je v tej pesmi.
Zelo lepo se lepi na jezik.
odzvanja tvoj "nov koordinatni sistem"
z istim izhodiščem.
Še bom gledala za takimi utrinki.
Finish je ekstra, kot je nakazal že Stojan.
Lp
Nina pod Lipo na klancu balina
Poslano:
19. 08. 2021 ob 17:13
Spremenjeno:
20. 08. 2021 ob 17:06
Me veseli, Nina, da "se lepi na jezik," hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
- 13. 08. 2021 ob 20:07
- Prebrano 521 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 262.58
- Število ocen: 10