zdravo, Olga. vprašanje se mi postavlja ali sploh lahko doživimo kaj neposredno, direktno ali vse zvedemo na znano, da bi sploh percipirali in se tako ves čas le spominjamo.

kako drugačen je otrok, ki se igra in doživlja neposredno, še nedolžen, brez sodbe.

odrasli pa so lahko po cele dneve v oblaku jeze in polni sovraštva dojemajo stvarnost. znamo se celo prepirati sami s sabo.

milisekunda je potrebna, da ob pogledu na nekoga pomislim, ah, ta me je užalil in preteklosti se nikdar ne osvobodim. potreben je dialog, odpuščanje in celo obredje, da očisti naš skupinski spomin.

videti je, da ni tako preprosto. ali se motim?

lp, m

Vse v našem življenju je proces. Začetek je, ko se tega zavedamo. Ko delamo na tem se začnemo spreminjat, dojemat stvari na drugačen način in z drugačnim pristopom najdemo poti, ki jih prej nismo poznali. 

Res pa je, da nikoli ne bomo aparat ali umetna inteligenca, kar pa meni popolnoma ustreza. 

Hvala ti za tvoje razmišljanje miko, ki ga zbudila moja pesem.

Lep dan olga

To stvaritev bi pa zagotovo dala med podčrtanke! Majda

Živjo Olga,

Zahvaljujoč  se tvojemu slikovitemu opisu nevšečnosti, je Miko izpostavil samo srž problema kot točno takega, kakršen zares je.

POGOJENOST
Um bo vedno operiral v polju pogojenosti, ker drugače ne more že  zaradi svoje dualnosti in tudi nevednosti (pozabe),  tako  da mu individualni neprečiščeni ego "drži štango", medtem ko se ( "konj" ) napaja iz spomina.

videti je, da ni tako preprosto. ali se motim?

Dejansko je zelo težko, ampak je mogoče.
To  je dokazal gospod Buda in še kdo drug.
Na vsakih cca.  1000 let komu zares v celoti uspe, nekaj tisočem pa skorajda in pridejo čisto na prag uspeha.

Nikoli  ne veš, mogoče si ravno ti tista (-i), ki je dozorel za tovrstno Samouresničenje.

 Lp RA.j.

Majda hvala ti res iz srca.

Tudi tebi želim, ker si odlična ustvarjalka.

Lp. Olga

Rajko 

Se strinjam, da je zelo težko, ker večinoma doživljamo stvari preko izkušenj in um nas kar naprej opozarja na prejšnja občutja ob podobnih dogodkih. Pa vendar včasih je treba um ustaviti v njegovih predvidevanjih in se prepustiti. So trenutki, ko nam to uspe, kar pomeni, da je možno in tisti blaženi občutek brezskrbnosti, neposrednosti, neomejenosti nas napolni z nesluteno energijo svobode. 

V tej pesmi sem hotela povedati, da tudi zadrževanje lepih trenutkov in obžalovanje, da so že minili ustvarja notranjo prenapolnjenost s čustvi hrepenenja, ki jemljejo prostor lepim stvarem, ki gredo zaradi preobremenjenosti s samim seboj mimo nas. Včasih nas še bolj obremenijo.

Biti Buda. On je eden in edini. Vsak mora najti svojo pot.

Hvala Rajko za tvoj uvid, odziv na pesem in mikov komentar.

Lp. Olga

kot opustiti kakšno slabo navado. saj vidimo, ko zmanjka objekta užitka, se ljubezen hitro lahko sprevrže v sovraštvo. zato lahko izvira samo iz svobode o kateri govoriš. 

tukaj je še samopodoba, neko mnenje o sebi, ki ga krčevito branimo. in cel kup stvari zaradi katerih na koncu živimo v strahu. nekoč smo verjeli v delo, spoznanje samega sebe pa je bilo odmaknjeno na stran. 

toda, ljubiti ne morem jutri. 

ta uvid je morda osvobajajoč.

lp, m

Največji problem je, ker preveč radi obsojamo ali pa omalovažujemo. Predvsem pa nam je vedno najbolj pomembno kaj bodo rekli drugi. Težko pa imamo radi sebe in se cenimo.

Ravno zadnjič sem razmišljala o tej besedi.

SAMOZAVEST

Spet sem se lotila zanimive besede, ki se sicer tiče posameznika, a zelo vpliva na medsebojno komunikacijo in odnose.

Najprej jo bom preverila v sskj 

( Slovarju Slovenskega Knjižnega Jezika)

Tam dobesedno piše;

SAMOZAVEST je prepričanost posameznika o svoji sposobnosti, znanju in moči.

In ker sta v tej eni besedi skriti dve, sem se odločila da preverim obe.

SAMO - ZAVEST

Najprej poglejmo kaj predstavlja beseda, ki ji naglàs spremeni pomen.

SÀMO

1. Nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo ...

2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten.

SAMÒ

1. izraža omejenost na navedeno določeno dejanje: zanj je pomembno samo delo. ...

2. z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; 

3. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: samo kaj si bodo mislili ..

4. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: ... samo če si res pripravljen ...

5. v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: samo da ste zdravi ...

6. izraža ukaz, željo: ... samo da boš priden ...

in še bi lahko naštevala, ampak pomen je jasen.

Zdaj pa se premaknimô na besedo 

ZAVEST

1. Je sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj.

2. celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda, individualna zavest

3. navadno s prilastkom celota idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek: družbena, kolektivna, evropsko, ekološka, politična zavest

4. s prilastkom kar je rezultat ravnanja česa: zavest krivde, odgovornosti; 

// zavedanje, da je kaj treba upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju: oblikovati otrokovo delovno zavest; privzgajati zavest tovarištva

// zavedanje o svoji pripadnosti čemu: imeti delavsko, razredno, stanovsko, domovinsko, narodno zavest

//stanje zavesti oblika zavestnega doživljanja v budnosti, sanjah, ekstazi, meditaciji, po uživanju drog ...

Ena beseda, pa toliko različnih pomenov in vsebinskih vrednosti in uporabnosti. 

Samo deset črk.

Pa kljub vsemu. Vsi in povsod govorimo o samozavesti. Občudujemo in hkrati zavidamo tistim, ki jo imajo. 

Ali kdo ve? 

Je SAMOZAVEST prirojena ali pridobljena?

Je ZAVEDANJE lastne moči, sposobnosti, znanja in odločnosti tisto kar je že v nas in nam lahko nekdo vzame 

ali pa nam omogoči, da jo izrazimo?

Večne dilema in vprašanje.

Pa kljub vsemu.

Ne stremimo k nečemu kar nismo 

in hkrati ne omalovažujmo tega kar imamo. 

Privoščimo sebi in drugim to kar imamo. 

Smo delčki sestavljanke, ki skupaj postanemo SAMOZAVESTNA celota.

Bravo Olga,

skupaj postanemo SAMOZAVESTNA celota

to je pa čudovito sestavljen izraz, ki ga na tem portalu še nisem zasledil (seveda v specifični literaturi,  ki je posvečena duhovnosti in razvoju zavesti, to ni nekaj tujega)
Zares izraz, ki izžareva višje stanje zavesti - kozmično zavest.
Ker prihajam do istih zaključkov tudi preko sodelovanja na tem portalu.
Če sem  bolj nazoren: vsak, ki objavlja tukaj, četudi ne pogosto in morda po ocenah ne izstopa, doda nekaj svojstvenega in zna približati nek vidik iz  celotne palete možnosti  na način, ki je boljši kot pri ostalih.
Ne bom našteval poimensko, ampak kljub vsej briljantnosti strokovnjakov za sonete, pa tistih za aforizme, pa tistih, iz katerih kar buhti lepota narave  ali veselost življenja, itd. , bi nekaj manjkalo tej popolnosti, če ne bi sodelovali tudi vsi drugi avtorji.

Aristotel je bil genijalen filozof, rekoč: "Celota je več kakor le vsota njenih delov."
In ti si to, Olga, danes v tem komentarju čudovito povzela z izrazom skupaj postanemo SAMOZAVESTNA celota.  Še enkrat čestitam. 

   Dober zaključek dneva , kaj bo šele jutri, če bo šlo tako naprej     Ra.j.

Hvala Ra.j.

Lep.O.

rekel bi, ni popolnosti brez nepopolnosti. kakšni bi bili, če bi napredovali nekam v neskončnost, bolne in nebogljene pa pustili umirati.

bojim se, da kar je človeško, inteligenca sočutja, res izginja v imenu vse sorte idolov, finančna elita, pa ima za samoumevno to, da je vse ostalo in mi s tem, le sredstvo njihovega užitka. 

prebuditi je torej treba tudi kritično zavest.

je življenje sredstvo užitka in če ni, kaj je?

lp, m

Nič v življenju ni popolno. Popolnost je dolgočasna in brez izzivov, brez ciljev in napredka. Ko je jabolko popolno začne gniti. 

Vsak ima svoj vidik kaj je življenje. Lahkonrečemo potovanje skozi različne oblike časa in prostora. Sicer pa  beseda življenje predvsem biti ŽIV.

Kaj to za koga pomeni, je pa že drugo vprašanje.

Lp. Olga

lov-ljenje 

No, evo, pa se je odprla priložnost, da ob tej priliki opozorim na vse pogostejšo napačno rabo glagola rabiti

izjokanih solz

ne rabiš nositi s seboj. 

izjokanih solza

ti ni treba nositi s seboj. 

Preprosta formula:

Rabiš/ rabim/ rabite itd + samostalnik

Rabim vilice/ hišo/ kozarec vode ...

Moram / ni mi treba + glagol

Moram nositi/ jesti/ krasti

Ni mi treba nositi/ jesti/ krasti ...

Hvalaaa Lidija

Sem že popravila.

Lp. Olga

Ok. Še en nasvet: v pesmih se izogibaj gurujskega/ pedagoškega/ voditeljskega/ svetovalnega načina. Taka pesem je lahko čisto ok osnova, lahko jo spremeniš tako, da jo postaviš v način, v katerem svetuješ sebi in s tem še ostalim ...

IZBRIS

Aha. Ja očitno me zasleduje pedagoška poklicna " deformacija"

Zmenjeno Lidija. Bom popravila.

Evo postavljeno v prvo osebo. Ni več gurujskega, pedagoškega svetovanja.

Še enkrat hvala Lidija, za vse nasvete in spodbude.

Lp. Olga

Hvala za potrpežljivost, vodstvo, podporo in podčtanko

Vesela sem

Lp. Olga

Hvala Majda