Jutro je in pijem svojo "prvo kavo".

Slišim svojo misel: Kje ste, pr’jatli?

V avtu?

V pločevini?

V šopingu?

Vem, vsi ste v trgovini.

Kje ste, ko pijem "svojo kavo"?

Vem, hudo vam je,

držite se za "glavo".

Kje ste, ko v jutru veter se zgodi?

Kje ste, ko sam sem le nekdo,

ki s "prvo kavo" v jutru spi?

Kje ste, da bi mi rekli vsaj besedo?

Kje ste, da pozabili bi na sredo?

Kje ste, v avtih, v starem "plehu"?

Vem, vem, v neskesanem grehu.

Kje ste, ko sam sem in vesel?

Kam greste, ko pisalo sem vzel,

da na papir napišem:

"Hej, pr’jatli, ste zopet šli mimo

mene v jutro, ki ga spet in spet in spet

živim v "svoji večni škatli".

Na Svoji Poti