
V dih smeha me zaviješ kot dragulj,
ki se na plišu mehkem redek čuva,
kot biser, ki se skrije v gladek mulj,
ko dan s strahovi, žalostmi vanj kljuva.
V očeh sem tvojih bujno razcvetena,
kot da mi mlado traja vek in preko,
čeprav zrcalo kaže le semena,
saj skrita sem mu kot oko pod veko.
Pod tvojimi dlanmi izgine siva,
ni več vodé nagubana gladina,
ki mora teči da ostane živa,
sem kot tolmun in vse pove tišina.
Ne more vzeti ves prepreden čas,
kar meni si in kar sem tebi jaz.
Verjamem v ljubezen, ker je to stvar srca in tudi odločitve (v glavi)! Ti stihi dajejo upanje/vero, da prava ljubezen ni privid.
Ni privid, seveda ne.
Hvala, draga Nada.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!