
nekje v gubah oči
hrapavi koži
uvelem licu
pod premočeno pazduho
za umazanimi ušesi
na bosih nogah
v brezobih ustih
skrivenčenih prstih
na tresočih rokah
se skriva življenje
preživeto
izmučeno
izsesano
necenjeno
pohojeno
doživelo trpljenje
se žrtvovalo
poslušalo žaljivke
garalo
čutilo muke
a je znalo ljubiti
objeti
dajati
se smejati
v begajočih očeh je vprašaj
kje je tvoj objem
kje je tvoj nasmeh
kje je tvoja ljubezen
lesk v očeh izginja
prsti tresoče pletejo čas
čas bolečine
čas samote
čas neskončnega čakanja
Prelepo, prelepo, prelepo, Olga! Majda.
a je znalo ljubiti
objeti
dajati
se smejati
Občutljiva tematika, starost, pozabljenost, ki si jo občuteno opisala.
Vendar, če obstaja ena sama oseba, ki mu je mar za te šibke ljudi, po možnosti sorodnik, situacija ni brezupna.
Res je tudi, da bi se te starejše osebe počasi in zavestno morale pripravljati na prehod onstran telesa, ker je to edino dejstvo, ki ostaja.
Vendar navezanost na tuzemsko je ponavadi premočna, če se človek že od mladosti ne odloči za uravnotežnje duhovne in materialne plati obstoja, s poudarkom na prvi.
Potem pa je starost mučna in brezsmiselna.
Lep dan ti želim, s plohami obsijan Rajko
Rajko
Res je življenje večplastno in okvir v katerega je naša duša vpeta minljiv. A ljudje tako radi brišemo vse duhovne kvalitete, ki smo jih kot otroci občutili, zaznavali in dojemali, zato imamo na poti do zemeljskega cilja, ki je vedno smrt ne glede na naše želje, velike težave z odhodom, navezanostjo in minevanjem. Namesto življenja raje vzamemo trpljenje in smiljenje samemu sebi.
Hvala za tvoje razmišljanje
Lp. Olga
Bila je vse to in še dosti več -
preživeto
izmučeno
izsesano
necenjeno
pohojeno
doživelo trpljenje
se žrtvovalo
poslušalo žaljivke
garalo
čutilo muke
Vsa vas jo je toliko cenila, kot je imela denarja - nič. Ko sem postala njena soseda pri dvajsetih, se mi je zlomilo srce ob dejstvu, česa je sposoben človek. Tri leta sem bila pri njej, poleg svojega dela, ji vse počistila, sešila zavese, opremila z rabljenim pohištvom, vse je bilo čisto, ji uredila kmečko pokojnino itd. Zasmehovali so me vsi na vasi, ker sem pač delala zastonj. A to je bil njihov problem, ne moj.
Skrajšam - sina sem prepričala v zdravljenje alkoholizma, ne pije že 30 let.
Ženica je prvič v življenju sede pila kavico, ki sem ji jo jaz postregla, kosilo itd.
Naj povem, da njeno prezlato srce in dobrota je bilo stokrat večje, kot cela farška vas skupaj. Moje plačilo? Preplačala me je z dragocenimi besedami - " Majdka, s tabo sem dobila hčerko!"
In ja, stopila sem na njeno stran, ji bila v bran pred celo vasjo in jim dala vedeti, da ne bo v redu, v kolikor bi ji kdo rekel žal besedo.
Umrla je srečna. Zelo sem jo imela rada.
Draga Majda
Ja, poznam to vaško foušarijo, še huje pa je familiarno obsojanje, ki sem ga doživela in skoraj prenesla naprej, a me je stara mama naučila, da je zamera vedno bumerang, ki prileti nazaj, ne veš kdaj niti kje. A se nisem dala, zato sem ponosna v srcu, ker vem, da sem ji vrnila vsaj nekaj dobrote, ki mi jo je ona nesebično razdajala.
Lp. Olga
Olga, stara mama ti je dala neprecenljivo darilo, tudi mene je naučila takega razmišljanja moja stara mama - dostikrat me je narahlo potrkala po čelu in rekla: "Revežu moraš dat, ker revež je tvoj brat!"
Jaz drugače, kot me je ona učila ne želim in ne morem živeti, žal, pa se tega ni prijelo niti moje mame, ne sestre, ravno nasprotno. Lepo bodi! Majda.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!