oče
izjoči svojo pesem
čez glasove
vrtiljak
večer ki drema na klopeh
utrujen sedi z nočjo
zdržal si
molčal nad spečimi otroki
rožnimi vrtovi v temi
sam greš skozi to življenje
galeb te je učil loviti
kruh in vino si pripravil
najvišjemu
kdaj že
se je materina dlan
v mesečino spremenila
gorijo dnevi
in nihče se ne ozre
le noč se ti dobrika
bližnji sen
Veš, kaj je uživanje? Brati čudovito poezijo! Bravo, Miko! Majda.
hvala, Majda, me veseli. lepo je to vedeti.
lp, m
Izuzetna poezija! 777 puta BRAVO! Hvala za užitak čitanja.
lpm
kjer je mati, je tudi oče
lepo mu je izreči priznanje na tvoj način, Miko.
Mislim, da se ti ponosno smehlja odondod.
PLP
kdaj že
se je materina dlan
v mesečino spremenila
ja, Svit, pogrešaš enkratnost osebe, ampak, moraš izpustiti, naj leti svobodna kot ptica.
lp, m
Razpršenost verzov je pravzaprav zgoščena perspektiva bivanja. Tudi zato lahko morda življenje zaokroži le z lebdenjem v snu ali temi, kjer meje oboda niso fiksno zarisane. Čestitke!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 04. 07. 2023 ob 00:03
- Prebrano 526 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 316.8