Med debla grem, med rastje tja v nebo,
poslušam šum pod skorjasto obleko,
je listje v krošnjah čipkasti žabó,
ki noč ovije ga v prastaro deko;
pod njo si veje zgodbe šepetajo
od starih štorov izpovedovane,
da korenine gnezda zdaj poznajo,
v negibnost kot planine so vkopane,
nekoč po širnem svetu so hodile,
ko je beseda še bila od vseh
in so boginje jo kot luč lovile,
gluhote ni bilo na svetih tleh.
Takrat je vedel človek, ne le duše,
da ne konča se pot mu izpod ruše.
Poslano:
18. 06. 2023 ob 20:50
Spremenjeno:
18. 06. 2023 ob 20:52
Oj Irena,
Zavest prežema vse,
vsenavzoča je, kite spleta
sebi Boginja,
da prosto skozi neskončnost valovijo.
Kdor je ne spozna,
gre pod rušo,
za hrano črvom.
Svetloba nam je dediščina,
ki se zberemo
za kratek čas.
Lahko noč
mislim, da si dala vsebino besedam, vse je eno, ki so nam jasne le, ko nekoliko prestopimo vsakodnevno razumevanje časa in prostora in dopustimo tej enosti, da vstopi v vsako, še tako minljivo bitje.
prav tako je tukaj beseda, ki nam kaže le materialni obraz, dokler se ne ovemo lastne ničnosti.
nemogoče je povezati razdrobljeno, res je potrebno prisluhniti šepetanju, tej transcendentni zgodbi dreves, skriti pod skorjo in v nas.
lp, m
Kako se reče vašim čudovitim stvaritvam? Rajsko ... Majda
Rajko - ki se beremo, za kratek čas (tu in takšni) <3>
objem
pi
miko, hvala za lepkomentar, ki prebira zrna od plev
objem
pi
Majda, draga, hvala, saj smo vsi rajske stvaritve (ali za raj) - le pozabimo ...
obejm
pi
Čudovit sonet, eden izmed boljših. Preplet impresije iz narave, mitologije in opomnika na večno iskanje razlage o bistvu in iskanju smisla življenja.
LP, Lidija
Najlepša hvala, Lidija.
Veseli me, da se razbere :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!