Česa se bojiš?
Nemara bojiš se teme;
ali tega, kar ždi v tebi?
Te zlovešče slutnje,
da tavaš v megli?
Brezciljno postopaš
po poznanih,
dobro uhojenih poteh;
misleč, da izstopiti
iz varnega pristana
je greh.
Slišiš smeh
razposajenih ljudi,
ki mar jim ni
za vrednote, resnice,
in vse zmote.
Kulturne dote.
Za njimi se oziraš,
jih gledaš, občuduješ,
po svoje preziraš,
sam pa stagniraš.
Temu gnusnemu svetu
z vsemi štirimi
se upiraš.
Oni živijo, lebdijo;
sam pa na obroke
umiraš.
Polagoma hiraš.

patricija_c