Mogoče bereš pesmi moje
srce pa glasno bije tvoje
ker veš
da sad so bolečine
so sad trpljenja mojega
do srca želijo tvojega
Zakaj na tvojem licu bledica se zazna
zakaj solzica teče od srca
in zakaj se bol v tvojem srcu prepozna
so te ranile moje te vrstice
želja je bila
naj ti na nebu sijejo zvezdice
Naj duša tvoja sprejme pesmi moje
ker to je vse kar lahko ti dam
od mene daleč ti si stran
vse rane tvoje so postale breme moje
roke objemati želim si tvoje
Veš
da pesmi ti podarjam
ker duša me boli
mogoče smeh na ustih ti žari
in srce tvoje zdaj je srečno
ker si zadal mi bolečino večno
Da duša moja mi trpi
mogoče te to veseli
a vedi
da sem srečna tudi jaz
zaradi bolečine moje
da srce ti lepše bije tvoje
Mogoče so ti pesmi moje v posmeh
in misliš vsemogoče
pa vedi
da je velik greh
da se zabavaš in smejiš
ko srce mi moje joče
Življenje samo eno je
izbral si svojo pot
a tvoja pot je polna zmot
zakaj si slepec ti postal
zakaj resnice nisi prepoznal
Le kdo ti je zadal neskončni strup
da srce tvoje kamen je postalo
zakaj preveva te obup
zakaj si sam in jočeš
zakaj odrivaš nas
poznati nočeš
Čeprav po poti svoji vsak bo hodil
in v roju zmot bo vsakdo blodil
zavedaj se
da naš si bil
z nami si sadove svojega življenja pil
zakaj si nas v jeseni svoji zapustil
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!