Pravijo, naj bom vesela!
Naj neham vpijati grenkobo;
naj zasledujem iskre smeha,
sicer bo pljuča zastrupila žalost.
Na tehtnici sveta veselja ni veliko.
Človek vklenjen v dogmo je napredka,
grozijo nam bolezni novodobne,
grozijo vojne, kjer mali človek umira.
Srečam moškega iz svojih mladih let.
Poslušam, kako brez duše govori, naklada ...
Postajamo samo lupine časa, brez vsebine?
Saj vem, da žarki sonca vedno so nekje!
Zaprem oči, naslikam si obalo sončno;
a ves čas slišim žalost deževnega nokturna*.
Poslano:
15. 06. 2023 ob 10:13
Spremenjeno:
17. 06. 2023 ob 06:29
* https://www.youtube.com/watch?v=Ugh1MpQsOGM
Ko je bil Chopin na Mallorci je ob deževnem vremenu napisal ta "žalostni nokturno".
Včeraj mi je sosed Žan, 4 letni fantič rekel, ko sem mu pokazal moj globus Zemlje kako niha na magnetnem polju, da "ima vsak svojo Zemljo," zanimivo mnenje, dejansko je res, da na istem nebesnem telesu vsak doživlja svojo usodo povsem avtonomno, pogosto se ljudje ne znajdejo in počnejo prav čudne stvari. Ugotovil sem, da je dobro zdravilo v sodelovanju in prizanesljivosti jako učinkovito saj pušča svobodo izbire, torej se človek lahko moti, itak vsak slej ko prej pride do spoznanj...Nemara je v tem "iskanje veselja" tako želeno...in včasih tudi grenko...
Kako lepo misel je povedal fantiček Žan! Pravi "mali princ"!
Bojim se, da človek ne najde vedno tisto pravo, čeprav išče ...
Radost svuda oko nas, u nama, u žalosti i svemu što nas okružuje.
LP, Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!