Tiha, počasna meglá
vleče se preko planine,
goré so v objemu sivine
kot, da pomlad še ni prišla.
Srce je otožno...
Se porajajo stari spomini
davno odmaknjeni, v tej tišini,
na čase, ki jih več ne bo.
O mladost, kje si že ti?
Rádost in pesem doneča;
ko se vriska dekle veseli!
Zdaj se nič ne zgodi,
kot v naravi, ki je še speča;
v srcu veselja več ni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!