(S)PREHOD
Kot čipke me ovijajo v belino,
pustim, da pike kar letijo vame,
vesolje se razprlo je le zame,
zaplešem z novo, krhko krinolino.
V ovinke ceste trosim žive sanje,
svetloba čudna mi odpira vrata,
prestopam skozi, lahna sem kot vata.
So dvomi izpuhteli v kljunu kanje.
Opita sem od zvena barve bele,
opita sem od nežne harfe zvoka
in žene sive s prejo so hitele,
da v vonje zime se odene loka.
Ovite v tanke, plapojoče vele,
tam duše pojejo - tišina stoka.
Prelepoooo, Nada
... ker imam te zimske občutke, kot jih opisuješ ti, zelo rada, upam, da bo tudi (s)prehod tja čez, ko bo prišel, podoben.
Lep pozdrav, Marija
Krasno, Nada.
Zasanjan utrinek iz ciklično prihajajoče preteklosti.
Sneg imam rad, ker je tišji od dežja.
No, ampak v juniju zadostuje spomin skozi pesem tvojo, vse podobne.
vse lepo naj bo Ra.j.
krhko a hkrati močno
lep
lp
pi
Waw, krasna!
Lp, Evelina
... lepo je prebrati pesem v formi; čestitke k "prehodu" - pomenljivemu naslovu res lepega soneta;)))
LpB
Včasih je sprehod kot prehod v nekaj neopisljivega in besede so samo približek ...
vesela, da ste se našli v njih.
Kar sem starejša, me vedno bolj prevzema belina zime in neskončen ples snežink
in vprašanja o prehodu ...
Pozdrave vsem, Nada
Čestitke k sonetu tudi z moje strani,
lp, Ana
Tako zelo lepa pesem, hvala zanjo.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 05. 06. 2023 ob 10:43
- Prebrano 393 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 255.8
- Število ocen: 9