In poglejte – pride dan,
ko je vsak že zjutraj poklapan.
Na nebu težki so oblaki
še preden ven greš – veš,
da mokri bodo vsi koraki.
Jesenski škornji in dežniki
na vrtu rdeči polži,
na cesti luknje polni vode
in deževniki, ki ven hitijo,
ker mokrote si želijo.
In otroci!
Ah ta sreča za mladino,
ki veselo skače v luže.
So pa starši, ki pustijo,
da ta sreča ne izgine
in še sami kot nekdaj
v lužo skočijo sedaj.
Pa poglejte drugo stran kovanca
tam v hišici ob gozdu stara znanca,
na vrtu rožice gojita
a ko pade dež
se zarad' tega le smejita.
Tomaž Jevšenak