V meni so na pletilkah nanizane sanje,
ki zanke besed spletajo v pesmi.
Sem drevo, ki s krošnjo besed,
razkriva potopljene občutke.
Neslišno pijem sokove korenin srca
in jih pretvarjam s klorofilom duše
v energijo, ki napajajo pljuča navdiha.
Ko misli brez nadzora plešejo skozi sinapse,
v meni nastaja pletivo celic uma.
To so prepleti ritma glasov
nanizani na steblu slaka zanosa,
ki pleza po sivi skali človeštva
in jo stiska,
dokler ne nastane razpoka.
V njej najde seme poezije
izziv za novo rojstvo.
Vse kar je potrebno je;
vztrajnost, ljubezen,
pletilke ustvarjalnosti,
mogoče košček rime,
in klopčič domišljije.
Pa seveda odprto srce za
vdih in izdih metrike neba in zemlje.
včasih si zamislim, da smo vsi del velike pesmi in bolj mediji kot avtorji.
... metrika neba in zemlje ...
lp, m
Miko
V bistvu smo res mediji. Jaz si pesmi ne morem lastiti, ker vedno pride nenapovedano in me preseneti. Včasih po delčkih včasih dooolgo nastaja. Včasih je kratka, a vedno je spontana.
Lp. Olga
Kaj vse zmorejo pletilke, če so v veščih rokah.
lpb
Branka
Ja, se mi je zdela dobra prispodoba. Saj so besede kot pletivo če ti uspe najti ustrezne pletilke, pravo volno, vzorec in vešče roke, potem je umetnina na dlani in srcu.
Hvala za dotik
Lp. Olga
Dobro pletenje (*_*)
Lp, Marija
Marija,
Sicer raje kvačkam. Ampak je ta beseda prevečkrat uporabljena, ko gre kaj narobe. No, pa tudi zaplesti se da kar hitro. Bom še ustvarjala.
Hvala za spodbudo in prijeten deževen dan.
Lp. Olga
Prelijepo je tvoje "pletenje" stihova, Olga.
Lp, Katica
Hvala ti Katica za tvoj postanek in spodbudo.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!