To ni Žvljenje,
da namesto svoje žene
zvečer k sebi stisneš psičko,
ker si tako neznosno sam.
To ni Življenje,
da pokličeš svojega sina,
ko bi mu rad dal objem,
se igral z njim,
a sta daleč narazen.
To ni Življenje,
ko sežeš v žep,
dotipaš cente
in se v sijočem svetu
počutiš kot klošar.
To ni Življenje,
ko utrujen zapreš veke
in pustiš nedokončano pesem-
tam,
kjer se pa morda začne Življenje.
Prižgeš si zadnji cigaret,
odpreš poslednjo pločevinko piva,
med tem ko YouTube
ti sipa sol na srčne rane
s tridesetletnim čakanjem
pesmi žlahtnega vokala
sintskega rodu;
s prekleto nedeljo 
pokojnega Makedonca.

Hovk