Postoj, naj tvoj korak se tu spočije;
pridruži s pesmijo se družbi zbrani;
kjer z oken gledajo nas velikani
v zavetju Trubarjeve domačije.
Prav vsak od nas pridal je svoje stihe,
da zrasel zbornik je iz njih bogastva,
ki skromen je, a vreden veličastva,
saj v njem razkrili svoje smo navdihe.
Mogoče res, da pesem ni več v modi
in zdaj, ko čas gre vse prehitro mimo,
smo le življenjske radosti rapsodi,
ki za navdih se muzi oddolžimo -
zatorej naj poslanstvo naše bodi,
da glas bo naš prinesel pesmi plimo.
Dejan, jasno, da smo opazili velikane, saj nekatei tja hodimo že 14 let ... In marsikaj se je tam že zgodilo ... Napisal si pesem o pesnikovanju. Lepo, da si z nami podelil občutke ob tvojem prvem obisku Trubarije.
To, da pesem ni več v modi, pa ne bo držalo ;). Za nekatere nikoli ni bila, za ostale bo pa vedno.
Lp, Lidija
Pozdravljena Lidija,
bo že držalo. Hvala za komentar.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!