Splazi tiho se iz hiše,
njeni mislijo da spi,
v horoskopu danes piše -
sreča čaka ob polnoči.
V dom ozre se kakor tat,
le pri služkinji še luč,
ob bazenu, poleg vrat,
ko obrne v avtu ključ.
Pred izstopom v ogledalu
modni videz potrdi,
na bemvejvem sedalu
kot začarana drhti.
V slumu že divja zabava,
glavni frajer avto spazi,
ples, poljub in vlažna trava,
zvon polnočni zrak oplazi.
Z zoro išče gucci čevelj
pod ljubimcem pomečkan,
z enim le je kakor krevelj,
taka res ne more stran.
Ko čez mesec dni izbruha
preko okna od smradu,
ker zažge vse, kar se kuha -
od domačih ni glasu.
Je po svojem si izbrala -
trmasto, da tako hoče
in da se ne bo kesala,
pa četudi mati joče!
Zrabljen kup cunj second hand
brcne poleg naslonjača,
ni to zanjo stil in brand
kot za njenega berača.
Res je dober, z dušo čisto,
ljubit zna, zelo je čeden,
a to pravzaprav ni tisto,
da bi bil res mene vreden.
Trka na domača vrata,
ključ je zdavnaj izgubila,
ni očeta, mame, brata
pismo zanjo je: Premila,
dvignila si mnogo praha
upam da si srečna tam,
kdor ne loči plev od graha
kar vse skupaj naj je – sam!
Poslano:
04. 06. 2023 ob 18:30
Spremenjeno:
04. 06. 2023 ob 18:32
Hoj,
Še Pepelke niso več, kar so bile nekoč;
vse novodobne frajle ljubijo izdelke.
poezija naj zajezi nadaljnji ta propad
lp
zelo duhovito in tragično. upam, da smo čisto notri kaj boljši.
lp, m
Rajko, ko bi lahko poezija zajezila, kar nam je že od nekdaj namenjeno v kali jugi, bi jaz pisala noč in dan.
Je kaj upanja, da bo drugače? Ali pa se je to spraševala že moja babica ?
lp
pi
Miko
ćisto notri smo verjetno vsi dobri, tudi slabo je je klic, a v tropih smo zveri, se mi zdi,
hvala in lp
pi
Branka, se sprašujem, kako brodimo skozi vse ... rojeni v bogatih ali revnih družinah so več ali manj podlegli materialnim dobrinam. Pa spet ne vsi in taki so danes označeni za ''drugačne''. Kar nima dobrega prizvoka,
Hvala
objem
pi
Mislim, da je temu od nekdaj tako.
Ne bom pozabila otrok v Peruju, ki živijo v lesenih izbicah in se na dvorišču igrajo v blatu skupaj z pujsi, psi ... Njihove oči so zažarele, ko si jim dal nek priboljšek, ki si ga imel s seboj. Tega žaru pri naših otrocih, ki imajo vse, ni več.
Kaj je prav in kaj ne?!
Vem, da ni fajn biti revež, vem pa tudi, da so ljudje, ki imajo pa so vseeno ostali ljudje.
Lepo bodi.
Največkrat je problem v permisivni vzgoji. Ko otrok še nima razvitega čelnega režnja pa mu starši naprtijo odločanje o vsem kar niti ne razume. Počuti se kot kralj, ki strežejo njegovim muham. V bistvu je zgubljen revež sredi ponorelega sveta. Potem pa se še pritožujemo, kakšna je današnja mladina, ki je naj bi jo mi odrasli "vzgojili". A smo tudi mi nedorasli.
Oprosti, sem se kar razpisala. V bistvu si vse to že ti zajela v svoji pesmi, ki ne rabi razlage. Hočem samo potrditi tvoj vidik.
Lp. Olga
Poslano:
04. 06. 2023 ob 22:21
Spremenjeno:
05. 06. 2023 ob 08:06
Olga, seveda si ti strokovnjakinja na tem področju, vse to ''vidiš''mnogo bližje in jasneje. Ne morem ti oporekati, ker se povsem strinjam. Pa še toliko vsega drugega zadeva danjašnje otroke, zakatere starši nimajo več časa, ker služijo .... a kot pravi Branka, še so izjeme.
Naša junakinja je bila očino dobro preskrbljena in tudi vzgajana v dobri veri, a posvojila je vrednote popačene družbe.
Hvala, draga Olga.
Lp
Pi
urednik
Poslano:
08. 06. 2023 ob 07:09
Spremenjeno:
08. 06. 2023 ob 07:10
Izvrsten baladni preplet pravljic resničnosti.
Kako danes sanjati, če v teh sanjah ne občutimo niti stvari, ki so veliko večje od zrnja graha!
Milan Ž.
Najlepša hvala, Milan.
Se veselim skupine 2 :)
lp
in na snidenje
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!