Psalm
Nihče nas ne bo ponovno zgnetel
iz gline in zemlje.
Nihče. Tudi ti ne.
Nič smo bili,
nič smo,
tvoje ničeve cvetice.
Tebi na ljubo
cvetimo in
tebi naproti poganjamo.
Izginemo v tebi
in zgnijemo v želji,
da bi te počastili.
O, ti,
ki pozabiš na nas.
In zate že poganjajo novi rodovi
ničevih cvetic.
Poslano:
04. 06. 2023 ob 09:35
Spremenjeno:
04. 06. 2023 ob 09:37
Ustvarjen od Nepredstavljivega sem skromen, toda le ta brez mene ne more nič, ker sem pridobil svobodo izbire, vem, da tudi jaz brez pomoči ne morem nič, torej gre za vzajemno sodelovanje ko naj bi jaz, ki rastem "iz nič" nekaj postal...In se naposled spomnil da sva ENO.
Poslano:
04. 06. 2023 ob 11:46
Spremenjeno:
05. 06. 2023 ob 13:41
malce boli ta ničevost , ki pa ji je vendar dan čas, ki ga lahko polepša ali pa le užije kot danost, v kateri raste
On, ki je mi, mi, ki smo On
karkoli že, zdaj smo tu :)
lp
pi
Svit in Irena, seveda imamo izbiro, da lahko tudi Nič osmislimo in ga tudi, ker drugače ne bi doživeli svojega življenja, vendar nam lahko njegova brezbrižnost do vsega pride do živega. :)
Lp,B.
Perspektiva stvarjenja lastnega iz-niča, ki dovoljuje obstoj in istočasno razgrnitev krhkosti obstoja že s samo pozabo. Čestitke za prepričljiv nagovor premišljevanju enosti in vseobsežnosti!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 03. 06. 2023 ob 21:34
- Prebrano 342 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 89.2
- Število ocen: 4