O, moj zaklad, moja luna in sladek vonj noči, ki te krasi.

Poskušam razumeti, da sta poželenje in ljubezen ženskega spola.

In, da vsi jeziki sveta poznajo spogledovanje ter postavljajo ljubezen

nad prepir in, da ptičje petje naredi njihove zgodbe norčave, kakor legende iz davnin.

Že od otroštva poznam samo sonce in navdušujejo me zvezde, ki opazujejo noč.

Draga moja, še vedno čakam, da boš prišla kot meteor iz teme vesolja.

Žariš v mojih očeh, zažigaš moje ustnice in pustiš moje telo krvaveti, ker

tvoja ljubezen je začetek v moji duši in moja pot do lune.

Pripravi me v stanje, ki ga ne poznam, ne bom se poveličeval v svoji moškosti, da bi razumel.

Danes poznam nežnost tvojega glasu, ki je moj spremljevalec

v mojih gorah, v moji tišini in mojih potovanjih, ustvarja ljubezen v srcu in ne pozna ločitve.

Metulj si nad mojimi polji in dišeča roža nad mojim ponosom.

Ali vidiš nežno senco v daljavi, ki kliče: Ali poznaš svojo pot?

In vzdihuje, kot da bi se hotela v tvojih očeh utopiti, z željo, da bi Ali Humsak umrl.

Zaspim, ko se ljudje budijo in si predstavljam, da sem v izgnanstvu,

vse dokler moja ladja ne prijadra v tvoje naročje in se, kot po naključju

potopi v tvojem vzdihljaju.

DragoM