bil sem na materinem grobu
tak lep sončen dan
taki lepi rdeči naglji
in grem z reko
z množico obrazov
ki izginja
predstavljam si
njena smrt
ta dan
te rože
razvezane ptice
odletijo
proste
in nisem sam
to dvorišče
ti strahovi
vse je zdaj pokopano
krila
jadra
prilika so le
imena živordeča
Izvabil si mi živo sliko s trpkimi občutji. Čestitam! Majda
hočem reči, da ko se ne oklepamo ničesar, se občutek niča izgubi in nekaj od svobode se zasvetlika.
lp, Majda,
m.
Miko, vrlo poetična i lijepa pjesma. Navre suza.
Lp, Katica
nežna duša si, Katica. mislim pa, da ko se znotraj osvobodimo spon, vidimo tisto ptico, ki je poletela v svobodo in ne žalujemo več.
hvala za postanek,
lp, v zagreb,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!