Je rjula kača tam v robéh,
Da leto šlo bo v greh, bo v greh.
Po travniku so skákale
Razúzdane kobilice,
V kleteh pa je podganji rod
Kipel od špeha in dobrot
In v hlevih konji so iz jasli
Vse do opek seno popasli.

Je rjula kača tam v robéh,
Da leto šlo bo v greh, bo v greh.
Divjali osli v drn in strn,
Zažrle miši zlatih zrn,
Rdeče breskve polnih lic
Pocrkale so od mušic
In čez razpirajoče njive
So namnožile se koprive.

Je rjula kača tam v robéh,
Da leto šlo bo v greh, bo v greh.
Obglodane kosti srca
Rožljajo na dnu ribnika,
Kdor tam zajame si vodé,
Od lastnega strahu umre,
Kdor se dotakne mrtvega,
Temu se pamet zafeclja.

Je rjula kača tam v robéh,
Da leto šlo bo v greh, bo v greh.


ŠSC - štorija stare coprnice

Aleksandra Kocmut - Kerstin