NEBOHOD

Je žvrgolela kot sinička
in s pogledi me ovila,
v povezanosti čustev,
ostal omamljen sem od nje.

V gnezdu njenih prsi,
njenih rok, dotika nog,
se s telesom primaknila
ter brez dvoma me vabila
naj odkrijem tisti del,
ki zame ga je hranila,
v njemu, da bom vse dojel.

Vznesen kar naprej obujam
njen in ona moj ponos,
večkrat najdeva izgovor,
da ohranjava zanos.

Ljubezen se tako rojuje,
le v dajanju dobiš vse,
ohranjaš mir in srečo čustvu,
če v njenem srcu najdeš se.

tomi