
Ko noč brez spanca v meni kuje rime;
té v večnost časa vtkane mi družíce,
ki vpletajo ljubezen med vrstice;
ponese me v prelestni čar intime.
"Postoj Erato, stopi v moje sanje,
razkrij mi verze, pesem ognjevito;
ne brzdaj se, udari silovito;
prebudi v meni spet besed vršanje.
Priznam, da moje želje niso skromne,
in vem - na koncu plačal bom zapitek
za vse skovane pesmi té nedvomne,
ki zbujajo drhtenje in užitek."
"Poet, naj kruto te vsak stih opomne:
'Površnost bo prinesla le očitek!'"
Glede rim in glagolov? Ni se ti treba popolnoma izogibati glagolom, ko iščeš rime na koncu verza ... Kakšne izjeme ne bolijo ;)
Sama sploh ne razmišljam tako skrajno "teoretično". Teorija se včasih sama vase zaplete ;) No, Zaplete sama vase. Potem pa ne zna ven (iz same sebe), ker si je sama postavila ječo, da pa bi našla ključ? Za to je pa preponosna ...
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/55413/ves_kje_je_tisina
Kako res, Lidija. Ni mi veliko manjkalo, da nisem pristala v taki ječi. (Saj veš :) )
Z Marijo in Olgo sem našla pot iz rečnega korita, ki je imelo betonske bregove, da lahko zdaj tečem med mehkobo prsti in zibljem oblake.
Hvala vsem
pi
Lidija,
hvala za tvoje mnenje . ja, popolnoma se jim res nima smisla izogibati, ta sonet sem napisal kot primer, ko se jim izognemo skoraj v celoti.
Seveda pa se ne rabi pretiravati z glagoli, na prvo žogo recimo 2 do 4 na sonet bi še bilo "dovoljeno" :)
Bomo v soboto rekli kakšno na to temo v živo.
Lep pozdrav, Dejan
Irena,
"življenje ječa, čas v nji rabelj hudi" je napisal že Prešeren
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, ja, morda je France tako čutil :)
življenje ni ječa
je pisanost v srcu v očeh
je nežen dotik, lepota
in sreča
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dejan Bosil
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!