
Ves dan dež:
naj le kar, naj le kar
po suhih dušnih travah,
naj le kar,
naj le kar,
da spere madež grešnih misli,
da bodo spet snažne rjuhe
in slišne pesmi angelov.
In vso noč moj ljubi dež:
naj le kar, naj le kar,
naj ne pusti me spati,
hočem vso noč ob tebi –
o Njej premišljevati,
zato naj nikar,
naj nikar me ne pusti spati!
Solze čistosti kapljajo
v kelih resnice,
nikoli ne izhlapijo,
tam otrdijo, obmolčijo,
tam si nekih rož zaželijo,
tam, kjer bo jutro,
tam, kjer bo dež prenehal,
tam v zarji jutra …
Od nekih mehkih rok
dobijo šopek ljubih rož.
V molitvi jutra Njenih rok!
Dež pa kar naprej…
O naj le kar, naj le kar,
da bom brez pomislekov
Pesem - tvoj – čist in umit!
Všeč!
... ja ja, tako je:
naj le kar, naj le kar
Bodi dobro, Marija
Za vsakim dežjem pride sonce - kliše ampak tudi resnica!
Lep pozdrav, Dejan
V pravem razmerju dežja in sonca nastane mavrica.
Prav tako za ljubezen, samo misel ni dovolj, so pomembna dejanja.
Naj le kar pada dež, kadar ne sme obstajati več kot samo misel.
Lp. Olga
Marija, Nada, Dejan, Olga: hvala za branje dežne ljubezni o pesmi.
Škoda, da dež ne opere vse umazanije s sveta!
Dobra!!
Lp, Drago
Dejan, in to za vedno naj spere umazanijo. hvala za ogled, lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!