skozi umazano steklo
z zbledelim zapisom imena
vidim starinski stol
obrnjeno postavljen na mizo
negiben pod nabiranjem prahu
minevam nad zatohlo preteklostjo
podedovan gen želje obrisati patos starega
diktira obrise novih podob
zasipajo me v nepomembnost
da se lahko pragmatične poti
varno oddaljujejo
v samoti ne prepoznam več odgovorov časa
v katerem sem nezaželen
moj molk me dokončno označi za starega
molk bližnjih obsodi za nevednega
v noč brez sanj
obrnem nazaj še en list
misel da bivam
vzbuja v meni krivico
razblinjanje
in nekoč so obriše tudi prah spomina
Ker sem na prelomnici življenja, me je tvoja pesem še posebej nagovorila.
Biti koristen in še dajati, ne se bati ... razblinjanja, ki nas označi s prvim vdihom.
lp
pi
podedovan gen se oddaljuje ni razlag samo ne se bati obrisati prah spomini so izjemni
zelo se me je dotaknila pesem in moja misel je odtavala tja nekam daleč nazaj k mojim
Lp Mateja
minevam nad zatohlo preteklostjo
podedovan gen želje obrisati patos starega
diktira obrise novih podob
"moj molk me dokončno označi za starega
molk bližnjih obsodi za nevednega"
Izjemno.
Lp,
Maja
močno sporočilna pesem ...
Lep pozdrav, Dejan
Tudi meni je pesem odprla razmisleke o staranju in spremembah ... čestitke,
lp, Ana
Pretresljiva pesem, mnogim občutena.
Čestitke in lep pozdrav,
nemesis
Irena, Mateja, Svit, Maja, Dejan, nemesis,
prav prisrčna hvala za vaše odzive!
Lp!
Jošt Š.
Ana, hvala!
Lp! Jošt Š.
Čestitke na Podčrtanki, Milane! Vrlo potresni i istiniti stihovi koji potiču na razmišljanje.
Lp, Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!