Skozi predivo časa
počasi pronicajo.
Ne zanima jih danes,
niti ta trenutek.
Pridejo brez vabila,
brez pojasnila.
Pobožajo, očarajo, udarijo,
presenetijo, preplavijo.
Tihotapijo se v sanje.
Izzivajo življenje.
Zapleteni v sinaps vijuge,
zavijajo iz svoje struge.
Po svoje plujejo in nadlegujejo.
ne pospravijo, ne pozabijo.
Brez slovesa odidejo.
Sledi ostanejo.
bravo super napisano
Lp, Mateja
Hvala iz srca Mateja ...
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!