Cilj je (bil) neznan
Ko me preraste strah za dni bodoče,
ko noga ne ujame več hitrosti,
ko še žive želje, telo pa noče
z vsakdanjostjo se rvati in bosti,
takrat zaprem oči in spet živim -
dekletce s pentljami na temni kiti,
prebiram knjige, v pravljice bežim,
še ne pustim nasmehu z ust uiti,
porastem med poglede mlade, skrite,
tam podarim ukradeni poljub,
poti postajajo neznane, zvite,
brez upa včasih, zlomljenih obljub
in mnogokrat kot da le škodim sebi -
pa vendar prav, saj sem prispela k tebi
O kako znaš ti očarati čute s tako pesmijo, Poetesa Irena. In taki nostalgični, romantični izleti, v tisto obdobje bosopetništva in prvih poljubov, te ovijejo s prav mehko, božajočo toploto.
Prijeten dan ti želim,
Sašo
... kot da poznam to hojo brez cilja! A potreben je pogum!
Lepo napisano!!
Irena, hvala za vožnjo s starim vlakom in postankih na peronih mladosti. Lp Caki
Pozdravljena Irena,
lep sonet, gre v uho
Lep pozdrav, Dejan
Sašo
Nada
Caki
Dejan
hvala za lepe komentarje in prijaznost
lp
pi
Lepo.
(Samo ... Kako se podari ukradeni poljub?)
:)
kot ukraden :)
Hvala, Lidija
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 04. 2023 ob 14:27
- Prebrano 405 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245.29
- Število ocen: 17