SI ŠE KOD ČAROBNO JESENJE?
Bregulje cvrketajo v zòrje,
misel zleta tja v gòrje,
prastar album oguljen, razprt na kolenih leži,
vpijam gorske pejsaže,
v pečevju znane obraze,
čar očnic, kamnokreča, v siv spomin pridehti …
Živ'jo! Julijci, Karavanke,
Savinjsko Kamniške znanke,
česa vse nisva oblezla v srkljajih rodine čari,
drobir gamsjih stečin,
prepast ozkih pečin,
skozenj šumote tišine, v zatrep zrkel noči …
Hej, Martuljka skupina,
ti večno sladka skomina,
obred za klene skalaše, hudo vrtoglavih višin,
od Oltarja, Ponc, Špika,
je hud limb še za frika,
ki plezari čez dojke, leze v mednožja skalin.
Mici, pojva v eden za Ak
si mogoto skrito iskat,
gor nad slapje turkizno svežine nektar užit ...
... Pojva za Srcem v krnico,
dol pod Špik v kotlico,
v cretje osmukat si brige, na mel žulje na rit.
Klinc pa tožba starosti:
»Vama ni jodlanja dosti?
Naj ta babura artroza pleše polko v dolin'!
Le kako na lojtri v razu,
še sredinca prožiti plazu,
škrbe brdnice jahat', v poč' viseti na klin'!?«
Lej te nabrušene špice,
obenj frdamane strice,
so stolpiči jim zrasli, primojduš do nebes.
Zelo navpik gre ta pleza,
da ti šklepeče proteza,
izpod gat šprica sračka, ko tresne v urnebes.
Sem si misli kolebal,
kako jesen bi zajebal …
… ampak fingrat adrenalina v mošnji ni dost';
še ta se v tiča zaleze
za zakonske obveze,
saj čivk v vrhu grička je surogat za dolg post.
Zdajci me trkne v betic':
»Bod' možak svoji Mic'!
Štuporamo s' jo oprti, kot gams hrustn'ta gor.
Se boš držal za zajlo,
ona za nabuhlo ti kajlo,
do vrha rtine te rajcal bo njen mehak termofor.
Pod preveso bingljanje
bo kot živcev mendranje,
kajti bicepsov nimaš kot tist' Švarci avstrijsk'.
Pa v karabin ga zatakni,
si od napona oddahni,
nakar gor jo zaguncaj, kod bo fertik vseh stisk.
Če bo v kaminu podor,
bo pa na lašti odmor,
za hudo slo po mesnatem in tekočem sprostit.
Ta alpseksistika paše,
za poskočne skalaše,
gora potenco fajn dvigne, ne krtina al' hrib!«
Kajpada nora ideja
lahko še spod te užeja,
zatorej zasrbijo me prsti Micko ščipnit v rit.
A kaj če jo razvname,
da naskoči 'koj name,
nalomi križ mi drven; in zna še klinc bit ubit!
A najsi taki napotki
zadiše kot piškotki,
se te Matilde kosate več ne da preslepit'.
Mici več name ne zleze,
pozna jesen je del peze,
še v horizontali težko je do vrhunca zdaj prit'.
Kje si čarobno Jesenje,
nad frato plečato ostenje,
slika žolta čez okel, ta pomnež gorniških dni …?
Fej, časovna mašinca,
si udušila alpinca,
očem, nogam pa volji še pukel gora se zdi!
mojster, moj poklon, v duhu imaš kam poleteti.
lp, m
Lepa hvala ti, miko, za tvoj nadvse prijazen odziv. Da, bilo je nekoč ... tam ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Sašo, alpinist, zato klinc tožbi starosti in hvalospev mladosti. Kako hrabro in odločno navzgor ... Ker - vse se DA!
Lp Caki
Poznam, poznam, to vse se da, kaj le ne bi, pri vseh teh turah, ki sva jim nekdaj namenila toliko ljubezni in spoštovanja do tistega, kar je nama bilo dosegljivo in česar ne ... A vendarle sva se temu "vse se da", znala tudi vselej odločno upreti, ko sva se v kritični situaciji znala opreti na zdrav razum ... No, danes te v tem spominjanju na tisti takrat, lepo zanese v toplino nostalgije, ko se s precej nižjega hribca zazreva nekam v dalj, nekam v višave ... Hvala ti, Caki, za prijazen odziv!
Z lepim pozdravom!
Sašo
... nekaj nostalgije, nekaj lepih spominov, nekaj pa možnosti, da izbereš tisto, kar še zmoreš in ti je v veselje, za pogum in za nov navdih; pesem je res nekaj, kar te lahko spremlja v dobrem in slabem, za veselje in ...;)))
Z željo, da "časovna mašinca" še spodbudi klena planinca med "pečevje znanih obrazov"
z lepim pozdravom obema želim še veliko lepih doživetij v tej naši čudoviti naravi,
Breda
Hvala ti, Breda, za tako lep komentar. V to, resda nekoliko obsežnejšo pesem, sem skušal vnesti kar nekaj spominov na tista gorniška leta, ki se nedvomno ostala nekje v srčni kamrici. Dandanes pa se tudi čudovito oplajava s tem, kar nam v dar nudi nižjegorje v vsej svoji razsežnosti krasot. Ta slovenski zaklad naravnih dragocenosti, je zdaj, v razcvetu pomladi, tako na široko odprt, da bi bilo nespametno, če ne bi vsaj za kakšno urico, morda dve, ne pokukala vanj ...
Ostanita zdrava in dobre volje, ter seveda: en tak lep, ljubljanski pozdrav, tja pod naše ljube gorce vama želiva!
Sašo
Topla domoljubna pjesma. Tako treba. Čestitam, Sašo!
Ugodnu večer ti želim.
Katica
O, hvala ti, Katica, me veselijo tvoje besede, besede mojstrske pesnice. Kar nekaj spomina (in kajpada truda) sem vložil v to pesem ...
Tudi tebi naj bo lep, miren večer!
Sašo
Čestitke tudi z moje strani. Še posebej mi je všeč uvod, v katerem rišeš gore pred naše notranje oči, pa tudi humornost, s katero opevaš spomine,
lp, Ana
Me veseli, Ana, da so se ti slike teh naših čudovitih gora lepo pozibljale v očeh; in seveda najlepša hvala ti, za ta všečen komentar ob izpostavitvi, te meni zelo drage pesmi, s podčrtanjem.
Prav lepo pozdravljena,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
- 26. 04. 2023 ob 11:41
- Prebrano 491 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.11
- Število ocen: 9