
Gledam oblake sive in bele
iščem odtenek modrih barv
pa ni nobene
da bi me prevzele
čeprav so modre
sive in bele
Pa se pojavi veter sredi planjav
piha s hitrostjo
da lomi vse veje
zelene
cveteče
sredi rosnatih trav
Cvetice prelepe povešajo glavo
nočejo videti grenkih poti
rajši se tiho držijo za roke
iščejo sonce
v mrzlem dnevu
srce pa trepeče in silno boli
Končno se najde bitje z dobroto
da jim pokloni svetle noči
da razžene sive oblake
deževna jutra
a dan še vedno v tišini molči
Luna zaide za temno goro
zvezde odplavajo daleč proč
prikrade se sonce
z jutrom bleščečim
da z lahkoto prežene
temno noč
Smeh se zasliši
in vriski veseli
nekdo srečen po polju skaklja
to so otroci suhi
debeli
to so otroci
ki ne poznajo gorja
A neko bitje po travi hodi
z nogami bosimi in drobnih rok
malo za kruha belega prosi
prosi vesele prestižne ljudi
njihova jeza po travi se trosi
Sončni žarki močno žarijo
ogrejejo vsa bitja pod seboj
tudi to drobno dekletce
pridrvijo še modri oblaki
kot bi želeli sprejetii jo v objem svoj
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!