Bilo je otroštvo,

lepo, preprosto...

Na vaškem klancu

bilo je vse,

kar zaželelo

si je otroško srce.

Tam smo se zbrali,

si zamisli dajali,

kaj bomo počeli,

kako čas preživeli...

Po gasah in skednjih

se za skrivat igrali,

se za žogo podili,

vsevprek se lovili.

Fuč smo skakali,

za svet se igrali,

se na travnik podali,

da bi rože nabrali.

Na srobotih viseli,

v  barakah smo ždeli,

smo minke lovili,

se za mački podili.

Deklice mlade

so štikale rade,

se s punčkami igrale,

'odrasle postale'.

Fantje so redno

trgali hlače,

iz rogovil

so si delali frače...

Številne ideje

smo v naravi iskali,

v domišliji

pustolovščine tkali.

Šola takrat

je pomembna  bila

a ne kakor danes -

'središče sveta'.

V življenju želeli 

smo vse osvojiti,

čimprej odrasti

in pametni biti!

tolminka