NOČEM IN HOČEM
So solze polnile tolmun mi srca.
Čas hudournik, razbrazdana duša.
Misel brez vere, pohojena ruša.
Vihar žalovanja še v meni igra.
So prašni spomini umazali tla.
Varna samota brezupa je suša,
seme me jeze ovija, izkuša
in včasih se zdi bolečina brez dna.
Radost korakov usode megleni.
Nočem, da vlada mi Bog le trpljenja.
Odnosi naj bodo bogati, iskreni.
Ne bi iskala cvetov hrepenenja,
v meni izvira naj nektar medeni,
hočem sadove ljubezni življenja.
Olga,
Hočemo ali nočemo, življenje gre svojo pot. Lep sonet.
Lep posdrav, Dejan
Dejan Bosil
Če še toliko govorimo o lastnih odločitvah še vedno velja star pregovor.
"Človek obrača, bog obrne!"
Hvala za pohvalo.
Lp. Olga
Dober sonet, poln zanimivih primerjav in simbolov, sicer na tanki črti, ki bi lahko počila in bi zašla v klišeje, a se temu uspešno izogne ... Lepo.
Lp, Lidija
Peterostišje v zahvalo
Srečna
za vaš poklon,
veliko pomeni
kočijažina spodbuda.
Hvala.
Mojo
podčtanko
pred pokom varuje,
da v kliše ne zaide moj
Sonet.
Pozdravček Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 21. 04. 2023 ob 00:54
- Prebrano 351 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110
- Število ocen: 6