kar sem dala na sito,
da temu vzpostavim čas
in prostor
in vanj vložim
silo sproščenega vetra
skozi nasade brez,
melodijo belega lubja
v katerega obstoj sem želela
in nad vsem
nebo
brez omejitev,
je spolzelo
skozi,
kot pomladni dež,
ki zmeraj znova osveži
zemljo.
Ki jo vsak dan pohodim.
Kot bi ne vedela,
da me lastne stopinje varajo,
ko žensko,
ki za roko še vedno pazljivo vodi mladenko,
da se ne zaplete v ostroge
življenja
odlagajo
v starko
in ji krčijo prostor
in polje.
Kako si naj razložim minevanje,
drugače, kot s patino, ki ga plemeniti.
Ni kaj, spet ena taka, značilno tvoja, z liričnim navdihom prepojena pesem. Lidija, krasno!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Miko in Sašo hvala vama.
Lep večer želim
Ne glede na to, da se zavedamo sveta, ki ga v iluzijah gradimo in njegovo prevaro sprijaznjeno okušamo, pa še vedno hrepenimo svet, iz katerega izhajamo, čeprav je sedanjosti že determinirana s potjo, katere resničnost je tudi minevanje. Čestitke za nize besed povezanih v izpovedi, ki drami tako hrepenenja, kakor tudi zavedanje pomembnosti prepoznavanja tega, kaj je pomembno.
Milan Ž.
Milan hvala za izbor in čestitam za urednikovanje na portalu.
lp, Lidija
Da, na vseh nas se nabira žlahtna patina… Lepa pesem
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!