Bil je posebnež.
Že od malega.
Pozimi je hodil na morje,
poleti v hribe.
Sicer, saj to počne marsikdo
ampak ...
šel je na morje, ko je bilo res grdo
in v hribe, ko je bilo še grše.
Užival je v malenkostih,
preziral glamour.
Bil je moj prijatelj.
A le, ko je hotel prijateljevati on.
Všeč so nama bila ista dekleta,
meni pa tudi njegova sestra.
Črnolasa zoreča jagoda.
Morda sem se tudi zato družil z njim.
A jagodo je utrgal nek pančo s poganjkom.
In jagoda je obrodila nov sad.
Jaz pa obrnil nov list.
Tam ni bilo jagode.
Potem je oznanil poroko.
Pol leta zakona.
Donna Lontana je dala odpoved.
Bila je namreč Italijanka.
So what, bi rekla Barbika.
Gremo dalje ...
Potem se je v najini zgodbi pojavil napis
čez cel ekran:
Menjamo filmski trak.
Pri tem je ostalo.
Nov kolut celulojda je bil izgubljen
in zgodba napol končana.
Izsledim ti falota po pol stoletja nekje v Istri.
Seboj nosim kolut celulojda.
Projektorja pa nikjer več.
Tako kot Ameri niso bili nikoli na Luni,
tudi jaz ne bom nikoli videl posnetka z drugega koluta.
Imamo problem.
Ah, niti ne ...
dober, kratkometražni ...
bravo.
m.
Miko, hvala. Tako je bilo in nenazadnje, ni bilo slabo.
Pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!