NOTRANJI DVOBOJ
Kaj je vihar
poln toče, vetra in hrumenja,
nič proti samoljubju,
napuhu in sovraštvu,
ki se v človeku
prerado vrodi
in ko ga prevzame
knez duhovne teme,
je hujši kot krdelo
najgrozovitejših zveri.
Le kaj bi moglo biti
nasprotje tej grozoti,
ki naj bi umirilo
to strast, napuh,
oblastiželjnost, slo po krvi,
ne umiri se z vojno
temveč le s ponižnostjo.
Ponižnostjo enako,
ki jo je nas učil
edini naš učitelj,
katerega je pohlep
na križ pribil.
Smisel našega življenja
je hud notranji boj
kako naj premagam sebe,
kako naj končam dvoboj.
david pokonča golijata, ponižnost ubije napuh, z igranjem na harfo je umiril savlovega hudega duha, kdo zmore, kdo zna, ko so glave sprte.
krvožejnih je ogromno, kdo jih bo razorožil? kako? ko jih plačujejo oligarhi in ščuvajo nori demagogi.
lp, m
Veje človeškosti so se razširile
imajo moč prave divjine
živali so radi hrane zverine
a človeka živijo peklenske fovšije.
LP Miko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!