Oče
Eno leto
hitro je steklo...
Poliram pogrešanja.
In vedno spomini vrvijo.
Ko na večno poletje
me spomne spomin.
Kjer na vsaki obali
plavam čez bojo z njim.
In premočno je vsako spominjanje z dotikom
mladih najlepših kril.
Kakor val spremeni zarjo
v tiho morje.
Se vse sanje isto lesketajo.
A se kot valovi razpršijo
in s Soncem pokažejo
nove neubrane steze.
Dogaja se...
Da začudi se Sonce.
Izlije v dnevu pomladi.
Čarovnija pa ne more
več dati mlado dekle.
In mlajše srce.
Ono okoli sebe led kliče.
Obarvane z nasmehom
so težke torbe.
Kot objemi v katerih morski
zrak globoko lovi se.
In ta hiša natančno se
dvakrat zaklene.
Natančnejše
dogaja se isto svitanje.
Iskra v očeh včasih najdražja
pa rodi stare solze trajne.
Sanjaj, Potuj, Obrni se, Zbudi se.
Kjer si v spominu mladosti
ostal in dal mi lepo življenje.
Dragi oče.
Blanka, čarovnija smo mi, vse ostalo so nianse ...
Življenje je pot nepredvidljivih in napovedanih dogodkov. Tudi mi bomo nekoč ...
lep dan, Stojan
Stojan Knez - Ja res vsi bomo...
Hvala za lep komentar
L.p.
D. B.
A življenje mora iti dalje … lepa pesem
Lep pozdrav, Dejan
Dejan Bosil - Seveda...
Hvala lepa.
L.p.
D. B.
Poslano:
16. 04. 2023 ob 14:28
Spremenjeno:
16. 04. 2023 ob 14:31
Oj Blanka,
Lep način premagovanja smrti - SPOMIN.Morda celo edini.
v času živimo in s_časom_a krenemo dalje. ?
lp Rajko
Rajko Jerama - Ojla, lepa je tudi tvoja misel.
Hvala
L.p. D. B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
- 16. 04. 2023 ob 12:00
- Prebrano 249 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.89
- Število ocen: 7