
čigav obraz so ta deževja
čez kamen svoje mleko zlivajo
molitev tiha
pridigarski kos še sramežljivo
za zajtrk gostoli
in razgovor z dušo o ciganih
o pipikah ukradenih
šljivovici paradižnikih
in ritmu izpred mnogih let
časi se prepletejo
s planine zračne gmote
zastave jutra vzgibajo
za vozni red oblakov
odpiram vrata
neizbežno
duša spomni se očeta
poljub
slovo
pokrižaj me ji rečem
in se v jutro izgubim
Med zdehanjem opažam, da je Miko že navsezgodaj
v elementu
s planine zračne gmote
zastave jutra vzgibajo
edino pravilno
dobro jutro, Rajkec. kot sem pisal sem pisal in tudi zgodilo se je.
lp, m
Ko se v škrobotu dežnih kapelj skoti beseda ... Lepo, miko!
dobro jutro, Sašo. kot jesenski otrok imam rad deževja, sprehode, ko na cejst ni preveč teh čudovitomrkih obrazov človeških.
lp, m
''čigav obraz so ta deževja
čez kamen svoje mleko zlivajo...''
Lp,
Katica
To se dotakne marsikoga ... čustva vzrorijo ...
"za vozni red oblakov
odpiram vrata
neizbežno
duša spomni se očeta" ...
Lp, Caki
ravno danes potoval v mursko s.
na lep deževen dan.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!