O oblaku, ki je hotel postati pes
Na pladnju solate
rumeni klobuk sedi,
govori z ribo.
Okras je na mizi,
a gostje so na strehi,
smejejo se soncu.
Tudi kozarec je na mizi,
poln zraka in praznine,
popolnoma brez vsebine.
Ribe plešejo zraven drevesa,
maček govori angleško,
nihče ga ne razume.
Na nebu je krava,
pod njo gredo ljudje v krog,
iščejo srečo.
Vsi vrabci čepijo na strehi,
a eden od njih nosi kravato.
Ker je pripravljen na sestanek,
morda celo na pomembno debato.
Debela kokoš
vznemirja sedem sonc,
gugalnica joka.
Zajec z zlatimi zobmi,
se pogovarja s hobotnico.
Vrata se odpirajo,
a vstopi le dih vetra,
kava se ohlaja.
Srce se mi vali kot val.
In valovi so spomini.
Svežina, kar puhti iz pesmi.
Kaj me briga, če kdo poreče, da pa je opisani svet neresničen in zaradi tega povsem neuporaben.
Bi morali vprašati otroke za mnenje, če že v angele nihče ne verjame (več).
Kako malo ljudi si vsaj v mislih upa ustvarjati paralelne svetove?!
Še kakšno tako Legy ;-)
I meni je čudesna tvoja pjesma. Naizgled nelogičnosti izvrsno se nadopunjuju i svrstala bih tvoje stihove u odličnu nonsensnu poeziju. Bravo!
"Na pladnju solate
rumeni klobuk sedi,
govori z ribo."
Lp, Katica
Hvala, Miko! :)
Hvala za vajin prijazen komentar, Rajko in Katica!
In ja - nisem čisto prepričan, kateri svet je trenutno bolj absurden - ta iz moje pesmi, ali ta resničen… :)
Legy, kot vedno izviren; tudi tokrat si našel poseben pesniški izraz za izliv absurdnosti v tem norem svetu;
čestitke k pesmi in lep pozdrav
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 12. 04. 2023 ob 10:38
- Prebrano 360 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.85
- Število ocen: 9