kaj se beli tamle na slovenski

je-li sneg to je-li so labodi

sneg ni a labodi znajo biti

to kavarna je ki se zazira

dol proti vetrinjcu in razmišlja

kaj se na fasadah izpisuje

kaj se izpisuje na dvoriščih

v atrijih kjer je čez dneve polno

takega ali drugačnega zvonjenja

tule zadaj za vrati kavarne

pa zidovi svojih monologov

se na pamet nikdar ne naučijo

časa imajo kolikor želijo

in kavarna tuhta in razmišlja

in razmišljanja kakor reverbi

dneve in noči donijo v prazno

prti zjutraj ne dobijo kave

cigarete ždijo na sosednjem vrtu

zima je zašla za njena vrata

in zaledenila njene stole

njene mize zaprisegla k molku

tema ima kavarniško postavo

pride po stopnicah in obstane

v kotu tik pred sanitarijami

in ne vidi da mimo vrat grejo

sveže zmasterirani okteti

in na nič ošišani mladinci

ki so jih sovragi rokenrola

obrili kar na cesti nikom ništa

tam za voglom pa so dolgolasci

z bobni (znamke ludwig v prid tej basni)

s telecastrom stratom in les paulom

s hammondom ki bil preveč je za carino

in razmišljajo bi šli na pivo

in naslanjajo se na zidove

ki se belijo tam na slovenski

je-li sneg to je-li so labodi

no labodi bi že znali biti

sneg pa ni ker ga je že pobralo

in vsak čas bo vigred prihitela

in na trgu se bo spet začelo

in skoz šipe bo morda kdo gledal

in pel tisto pesmico iz filma

in potem poklical adamiča in fritza

in morda celo mateja krajnca

nekdaj kibica in hotelirja

da bi rekel vrata se odprejo

vrata se odprejo tudi okna

pridite nazaj potrpežljivi

sedite za svojo staro mizo

ne pustite svečice na mizi

svečica je da prežene temo

veter je ki svečico upihne

neubran je glas ki prazni stole

prazni stole in zrači zavese

in poskuša umiti prašne šipe

s krpo obrisati vsaj prašne šipe

kaj se beli tamle na slovenski

je-li sneg to je-li so labodi

ni to sneg in spijo že labodi

to kavarna je ki se zazira

dol proti vetrinjcu in razmišlja

dol proti vetrinjcu in razmišlja

Matej Krajnc