popravilo starega soneta

Boris (A) Novak: Vrata nepovrata - epos

inovativno obrnjen specialen in svež sonet, bravo. 

 lp, Lidija

hvala za črtico, Lidija, 

bi te pa rad vprašal, če boš imela čas, kakšno je tvoje mnenje o Novakovem, sicer odličnem sonetu, Slonokoščeni stolp, namreč o stopici, zakaj piše tako, kot lahko vidimo v drugem verzu

prve kvartine, da očitno besedno zvezo v nič prebere kot dva zloga, ima prav ali se moti? Prebral sem njegovo zbirko sonetnih vencev Kronanje in opazil, da se to pri njemu stalno ponavlja. Tudi za verz na okno slonokoščenega stolpa nisem prepričan ali je pravilen?

SLONOKOŠČENI STOLP

Na stolpu čakam znamenje glasnice.

Zaman. Preteklost je v nič odtekla,

prihodnost pa prihaja brez porekla,

z zamahom smrtonosne perutnice.

Na nebu blisk: prikazen repatice

množi odseve ognja, žvepla, jekla.

Iz mraka kriki in razbita stekla.

Tesnoba seje nalezljive klice.

Čeprav se ruši starodavna stolba,

še zmeraj rišem stihe in bleščice

na okno slonokoščenega stolpa.

Od tod se daleč vidi: z darom ptice

bom prvi vedel, kdaj se bliža tolpa.

Stvari imajo mirno, grozno lice.

Bere v, ker on tako hoče. Ni prav, je pa to njegova pesniška svoboda etabliranca, kapacitete, Če bi si vsi dovolili vse izjeme, bi v seštevku dobili zrušitev vsake forme. Tega pa nočemo, vsaj na pesem.si ne.

Lp, Lidija

aha, hvala, zanimiv odgovor in se strinjam.

Lp Matej