Sanjal sem,
da me vsako jutro zbuja tvoje sonce,
da se umivam s toplim peskom,
zato ne podajaj mi brisače.
Sanjal sem,
da se češem z divjim vetrom
in zajtrkujem nekaj kamnov,
ki jih zdaj je prve obsijalo.
Za kosilo iščem si zelišče,
večkrat vidim, ga ne vidim.
Nekaj pišem, včasih rimam,
na štedilniku ničesar nimam.
Še priznam,
da me vsak večer uspava tvoja luna,
da ližem tvoje prazne lonce,
zato ne streži mi večerje.
Še priznam,
da siješ v moje mi dvorišče
in da si žejno mi pojišče,
ki kot zvezda seva v ogledalo.
Odlična pesem o praznem odnosu! Tako sem razumela.
Zelo lepa
Lep pozdrav, Dejan
Poslano:
10. 04. 2023 ob 11:16
Spremenjeno:
10. 02. 2024 ob 21:31
Nada, Dejan iskrena hvala za komentar.
Nada, sem vesel za tvoje mnenje, čar poezije je tudi v njeni širini, ki si jo lahko vsak razlaga po svoje, od praznega odnosa, ki je lahko prazen, na pol prazen, na pol poln, ali celo poln ...
Lp, Caki
... čudovit, obsežen in pomensko vabljiv je tvoj "menu", Caki;)))
všeč mi je, ker sproža toliko razmislekov kot je bralcev tvoje pesmi;)))
Z lepimi pozdravi,
koni
Koni, hvala za komentar, me veseli in te prav lepo pozdravljam,
Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!